Zadnji vikend najbolj pomladnega meseca v letu in hkrati meseca, v katerem smo The SwingBrats to tečajno leto zaključili, smo taisti krivci rezervirali, napolnili, zapolnili in, kjer je še šlo, dopolnili s swingom. Potem ko se je število skupin novih nadebudnih tečajnikov v primerjavi z lanskim letom, ko smo ustvarili swing sceno v Mariboru, podvojilo, plesne deske v Satchmotu smo morali vmes na novo zabiti, z nastopi doma in po svetu (beri: v Ljubljani) pa nabrali tako zavistne poglede kot iskrene čestitke in nova vabila, je bilo takšne uspehe potrebno proslaviti na nam značilen in običajen način – z novo in še izdatnejšo mero plesa, smeha, druženja in, po novem tudi, “srčnega” parčkanja ..

Prve delavnice v Mariboru smo zagnali s sproščeno zabavo v Park Cafeju pod budnim očesom frančiškanske cerkve – pa smo se zato raje umaknili v klet in z našim bouncem, s swiveli, kicki, lolliesi, charliejem še malo bolj zgladili marmorna tla. Tega večera smo spoznali že tudi Petro, Nino in Tilna, nekatere izmed učiteljev prihajajočega plesnega vikenda. Čeprav so bili z nami prvič, so petkovo čago zapustili skupaj z zadnjimi, kar je bil gotovo obetaven znak zanje. ;)

V soboto zgooooodaj zjutraj se je pričelo hudo resno delo: še nekoliko pomečkane plesalce z zaspančki v očkah sta hitro prebudili prijazni, a strogi Sabina in Vojka na »šalterju« z vestnim kljukanjem prijavljenih ljubiteljev swinga (…in mogoče še bolj vestnim polnjenjem blagajne). Da dober glas seže v deveto, še tako oddaljeno vas, potrjujejo tudi štirje norveški popotniki, ki so v času odkrivanja lepot naše deželice naleteli na vestičko o nekih “hudih swing delavnicah v Mariboru?”, in se tako odločili s swingom zaključiti svoje potepanje pri nas – frajerji. Po o(d)pravljeni birokraciji smo se lahko pred prvo uro novih plesnih korakov okrepčali s sladkimi, slanimi, sadnimi in tekočimi dobrotami na bogato obloženih oranžnih mizah, se še malo podružili (navsezadnje smo se naslednjič videli šele na delavnicah) in se spoznali z novimi obrazi in bodočimi partnerji na plesišču.

Ob 11. uri so nas Tilen in Nina ter Marcel in Darja popokali v dvorane in nam v slabih treh urah predstavili in vlili novo plesno znanje, tokrat lindy hopa. Nekateri so se z lindy-jem srečali prvič, drugi smo svoje swing out-e nadgradili in osvežili. Po koncu dopoldanskega dela delavnic, smo hitro otrli pot s čela, pogasili žejo s hektolitrom vode (ali česarkoli že) in se rdečih ličk in krulečih želodčkov posedli k najbolj kul gasilskim mizam v mestu in z vso slastjo zagrizli v dišeče indijsko kosilo. Ja, indijsko! Ga. Bohinc (sicer mama tistih treh Bohincev, ki menda kar dobro swingajo in, ja, igrajo kriket in igrajo kitaro itd., itd.) in njen kuharski partner Manish sta s svojimi super kuharskimi močmi in odličnim čutom za prepletanje različnih okusov tako v soboto kot nedeljo pripravila kosilo za kakšnih 50 lačnih ust! Zadovoljni in siti smo bili prav vsi, tudi tisti z najbolj prefinjenim okusom in tisti z občutljivim želodcem. Mama Bohinc in Manish: naaaajleeepša hvala še enkrat in kdaj lahko spet pridemo?

Potem ko se je hrana malo polegla, so nas plesa željne nožice ponovno odnesle v dvorano, ker je bilo treba oddelati še popoldanski del. Najprej nas je Darja naučila zabavno charleston koreografijo z imenom Muskrat Rumble, v zadnji uri pa sta Sabina in Grega naša vročična in preznojena telesa umirila s seksi bluesom. Okoli 18. ure smo prvi delavniški dan pripeljali do konca in se s prijetno utrujenim nasmeškom na obrazu odpravili domov….za dobre 3 ure…
…svoje nove veščine smo morali namreč takoj pokazati in dokazati na zloščenem parketu Hotela Piramide! Punce v visoko vrtečih se krilcih, perlicah in z rdeče našobljenimi ustnicami, fantje v na oster rob zlikanih hlačah, metuljčkih in hozntregerjih, vsi pa neskončno dišeči in seveda pripravljeni na še eno noro noč.

Za glasbeno podlago sta tokrat skrbela nad nami vedno navdušen Gašper in prav tako »naša« Katja. Preizkusili smo se v lindy-ju, odplesali Muskrat Rumble in si zadovoljno pokimali, da še nismo pozabili. Posebnost sobotnega večera pa ni bila samo vrhunska eleganca prostora in plesalcev, ampak tudi simpatična igra, ki je požela velik uspeh in aplavz. Navsezadnje smo Mariborčani plesno najmlajši swingerji, zato naša druženja vedno radi dodatno popestrimo z našo igrivostjo in priSRČNOstjo. Poleg tega smo odplesali zadnjo sobotno noč v maju, mesecu ljubezni. Pri igri smo iskali srčne pare: ljubke plesalke so se še malo bolj okrasile z rdečo polovičko srčka, uglajeni plesalci pa z modro. Vsak je imel na svojem obesku napisano ime polovice znanega para – te smo poiskali na vseh področjih javnega življenja, ali še vedno na sceni ali že zapisani v zgodovini, tudi izmišljene in risane smo upoštevali. Tekom večera so princi iskali svoje srčne izbranke ali bele konje in obratno. Pri tem je potrebno poudariti, da iskanje ni trajalo niti uro, ko so se srčni pari, navdušeni, da so končno spet popolni, zavrteli na plesišču. Med njimi je bilo opaziti Piko Nogavičko in opičnjaka Ficka, Romea in Julijo, Mileno in Tomaža, Victorio in Davida Beckhama, Primicovo Julijo in Franceta Prešerna, Carrie in Mr. Big-a in mnoge druge. Stalna in dosmrtna člana vseh mariborskih swingovskih komisij, Dragana (mama) in Gašper (Fred Astaire) sta s pomočjo Roka (Mr. Big) izkoristila srčnost prilike in igro nadgradila s plesnim tekmovanjem, v katerem je najpomembnejšo vlogo igrala izraznost para v plesu. Med zabavnimi osmimi finalisti sta zmago upravičeno in zasluženo slavila Asterix in Obelix, oziroma Tadej in Katja! Njuna izvirnost je bila bogato nagrajena z brezplačno udeležbo na Jazz delavnicah med 4. in 5. septembrom letos v Ljubljani, ki jih organizirata prav Dragana in Gašper. Čestitamo še enkrat!

" Tukaj je potreno pohvaliti in se zahvaliti Nini Smerdu za izvirno zamišljeno, pripravljeno in izvedeno igrico, ki je že tako imeniten plesni večer še nadaljno popestrila ter s tem nedvomno ustvarila nekaj lepih novih vezi in spominov! ;) " - TSB

Še malo bolj zaspani kot dan prej, a nikakor manj navdušeni, smo nedeljske delavnice pričeli z novo mero lindy hopa-a in se nato dokončno prebudili z Jitterbug Stroll-om oziroma Tranky Doo-jem bratov Bohinc. Pred in med tem smo se spet videli in ustavili ob prigrizkih in pijači na hodnikih in še malo pokomentirali preteklo noč, nove žulje na petah in mega učitelje, nekateri pa so v kotu vadili pravkar osvojen obrat. Po spet odličnem indijskem kosilu, kavici in klepetu na svežem zraku pa smo zadnji sklop delavnic namenili balboi, ki sta nam jo predstavila, kdo drug kot Dragana in Gašper. Priznajmo, da se še danes zalotimo pri ponavljanju »step, step, hold, step (in nazaj)« oz. »step, step, down (in nazaj)«.

Odvrtel se je zadnji ton sax-a in mi smo še zadnjič zasukali pete. Z bučnim aplavzom smo se zahvalili Branku iz Plesne šole Rolly, da nam je velikodušno odstopil prostorne dvorane svoje plesne šole, čestitali vsem učiteljem in, nenazadnje, organizatorjem – našim dragim Swing Bratsom – za idejo, načrt in brezhibno izpeljavo prvih swing delavnic v Mariboru. Seveda smo za dobro odplesano delo tudi pridni učenci drug drugega potrepljali po rami.

Ob poslovilni pijači smo družno potegnili črto za vikendom, ki je gotovo presegel pričakovanja vseh nas, pogledali že nekaj fotk in nazdravili naslednjim projektom, ki se že počasi snujejo v naših glavah…

Še enkrat iskrena in najlepša hvala Plesni šoli Rolly, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pobrežje (predvsem Ivanu) za klopi in mize, Nini, Petri, Darji, Dragani, Sabini, Mojci, Tilnu, Marcelu, Gašperju, Roku in Gregi za super delavnice, mami Bohinc in Manishu za izjemni kosili in še enkrat Swing Bratsom za najboljši zaključek sezone!